Dvorec Dobrava pri Kostanjevici na Krki
Leta 1234 je koroški vojvoda Bernard Speinheimski ustanovil cisterijanski samostan Kostanjevica. Od 14. stoletja do 16. stoletja se je oblikovalo sedem samostanskih dvorov, med katerimi je najpomembnejši Dobrava. Baročni dvorec , do katerega nas pripelje 180 m dolga aleja je lociran na polju sredi nekdanjega gaja in še spominja na Valvasorjevo upodobitev. Je eden izmed redkih slovenskih dvorcev, ki ima ohranjeno svojo okolico in lego v prostoru.
Današnja graščina je nekoliko večja, na pročelju še vedno petosna, obenem pa v osi poudarjena s široko zleknjenim za etažo višjim izzidkom sklenjenim s trikotnim čelom. Pred novejšim opečnim vhodom z dekorativnokovano mrežo v luneti na vrhu je na opečnih slopih počivajoč altan z ograjo iz betonskih balustrov, na začelju se k stavbnemu jedru prislanjajo opečne arkade s petimi delno zazidanimi arkadnimi loki oprtimi na opečne slope.
Dvorec je verjetno starejši kot je prvič omenjen leta 1536, ko ga je dal opat Benedikt v zastavo Henriku Verneškemu - Wernegkherju. Potem je dvorec omenjen leta 1547, ko je v kostanjeviškem urbarju izpričan kot “hoff zu Dobrau”. Leta 1582 ga je imel v najemu znani uskoški glavar Radul Daja Vukovič, eden izmed junakov slovite bitke pri Sisku. Po zaprtju samostana je dvorec prešel v zasebno lastništvo, preživel je vse viharne čase in v današnjem času, kot zgodovinska dediščina, ponuja svojo podobo in prostore za nov namen.
